Zupančič s podporo odbora: Neusmiljen boj proti korupciji je absolutna zaveza in prioriteta

"Pravosodje je steber demokratične države. Njegova naloga ni zgolj odločanje v posameznih sporih in postopkih, ampak zagotavljanje zaupanja ljudi v institucije države, varovanje človekovih pravic, zagotavljanje pravne varnosti ter ustvarjanje predvidljivega okolja za državljane, gospodarstvo in celotno družbo," je v svoji predstavitvi pred pristojnim parlamentarnim odborom za pravosodje poudaril kandidat Demokratov za pravosodnega ministra Mihael Zupančič.

Med drugim je navedel, da slovensko pravosodje, kot ugotavlja Evropska komisija v svojem letnem poročilu o vladavini prava, uživa visoko stopnjo neodvisnosti, hkrati pa domače in mednarodne institucije opozarjajo, da pred pravosodnim sistemom ostajajo resni izzivi, ki zahtevajo premišljene in dolgoročne ukrepe.

"Pravosodje potrebuje kontinuirano modernizacijo in reforme, ki bodo povečale učinkovitost sistema, ne da bi pri tem posegle v njegovo neodvisnost. Potrebuje večjo organizacijsko prožnost, boljše upravljanje kadrovskih virov, digitalizacijo in večjo osredotočenost na porabnike pravosodnega sistema, torej na državljane," je povedal Zupančič, sicer aktualni slovenski veleposlanik na Danskem in kandidat Demokratov na marčevskih državnozborskih volitvah.

Da je bila njegova predstavitev ustrezna, je ocenilo devet članov odbora, proti jih je bilo šest. Poslanki Svobode Lucija Tacer in Lena Grgurevič ter poslanka Levice Tina Brecelj so pred glasovanjem poudarile, da Zupančič ni pokazal zadostnega znanja o področju, ki ga bo pokrival kot minister.

"Prvi velik izziv predstavljajo učinkoviti sodni postopki"

Zupančič je med drugim navedel, da mora neodvisnost sodnikov ostati nedotakljiva, delovanje sodnega sistema pa mora biti transparentno, organizacijsko učinkovito in odgovorno do javnosti. "Prav v tem ravnotežju med neodvisnostjo in odgovornostjo vidim eno od ključnih nalog prihodnjega obdobja," je poudaril Zupančič.

Po njegovih besedah je naloga ministrstva za pravosodje, da zagotavlja pogoje za učinkovito delovanje sodstva, državnega tožilstva, državnega odvetništva, notariata, odvetništva ter sistema za izvrševanje kazenskih sankcij in probacije. Na drugi strani pa mora, tako Zupančič, država vztrajati pri jasni odgovornosti vseh deležnikov za rezultate, učinkovitost, transparentnost in kakovost delovanja sistema.

Prvi veliki izziv po navedbah Zupančiča predstavljajo učinkoviti sodni postopki. Kot je poudaril, se sodni zaostanki povečujejo zlasti pri bolj zahtevnih gospodarskih sporih in kazenskih postopkih ter pri nekaterih postopkih na višjih sodnih instancah. "Vsak trend povečanja nerešenih zadev mora biti opozorilo, da so potrebni še pravočasni organizacijski, kadrovski ali procesni ukrepi," je dejal Zupančič.

Kot eno izmed svojih osebnih prioritet je navedel prenovo procesne zakonodaje za pospešitev sojenja ob hkratnem ohranjanju kakovosti sodnega odločanja. Izpostavil je tudi potrebo po racionalizaciji mreže sodišč, pri čemer je posebej opozoril tudi na neenakomerno obremenjenost posameznih sodišč. Je pa ob tem dodal, da reforme organizacije sodstva "ne smejo biti rezultat administrativnih ali političnih ambicij, ampak morajo temeljiti na analizah in objektivnih podatkih".

"V tej fazi si ne znam predstavljati, kaj bo z Litijsko"

Zupančič glede na pogovore, ki jih je opravil v preteklih dneh, ugotavlja tudi, da se pojavljajo vprašanja glede sodne reforme, ki bo začela veljati prvega januarja 2027: "Zares se bojim, da sodišča ne procesno ne informacijsko niso pripravljena na to sodno reformo, kar zna povečati sodne zaostanke."

Kot eno od svojih prioritet je izpostavil tudi gradnjo nove sodne palače. Kot je dejal, pravosodno ministrstvo upravlja s stavbami na okoli 80 lokacijah, ki so v relativno slabem stanju ter ne ustrezajo sodobnim standardom in predpisom: "Piko na i pa predstavljajo stroški najema, ki znašajo šest milijonov evrov letno, pri čemer bo naslednje vodstvo ministrstva imelo na mizi anekse za povečanje najemnin."

Glede nesojene sodne palače na Litijski pa je Zupančič poudaril, da si jo bo ogledal in preveril, kaj bi lahko naredili s tem objektom. "V tej fazi si ne znam predstavljati, kaj bo z Litijsko, vem pa, da bo sodna palača prioriteta," je navedel. Kot je dodal, je treba preučiti, ali je stavba na Litijski sploh uporabna ter ali jo je mogoče obnoviti.

Po njegovih navedbah velik izziv predstavlja tudi kadrovska problematika, saj se pravosodni sistem sooča s pomanjkanjem strokovnih kadrov na več ravneh: "To ne velja nujno za sodnike. Je pa res, da pri nas sodniki opravijo velik del postopkov, za katere imajo v drugih državah podporno osebje." Kot je dejal, poleg podpornega osebja primanjkuje tudi sodnih izvedencev in pravosodnih policistov.

"Delamo na tem, da bo zakon o Skoku takšen, da bo zadostil vsem normam"

Kandidat za pravosodnega ministra je kot absolutno zavezo in prioriteto izpostavil tudi neusmiljen bolj proti korupciji. Poudaril je, da Slovenija zaradi korupcije vsako leto izgubi za 3,5 milijarde evrov. Spomnil je, da Demokrati pripravljajo zakon, ki bo podlaga za ustanovitev specializirane tožilske enote za pregon korupcije Skok.

Kot je izpostavil, želijo okrepiti vlogo tožilstva pri usmerjanju pregona korupcijskih kaznivih dejanj, izboljšati sodelovanje med institucijami ter zagotoviti boljši nadzor nad trajanjem postopkov. Demokrati si po njegovih besedah pripravljajo zakon za ustanovitev Skoka.

Poudaril je, da se je ideja o ustanovitvi Skoka zares prijela šele potem, ko je državni sekretar za nacionalno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk na novinarski konferenci nedavno opozoril na pretakanje kapitala sumljivega izvora z Zahodnega Balkana v Slovenijo.

"Razmislek gre v smeri, kako narediti organ, ki bo učinkovito preganjal korupcijo in organizirani kriminal. Veliko se govori o združevanju vsega v en organ, tudi KPK. Rešitev je veliko, iskala pa se bo tista, ki ne bo ustavno sporna. Delamo na tem, da bo zakon o Skoku takšen, da bo zadostil vsem normam," je navedel Zupančič. Bolj podrobnih načrtov v zvezi s Skokom in prihodnjim položajem KPK pa ni predstavil.

Je pa med drugim povedal, da mora Slovenija dosledno varovati ustavne vrednote demokracije in človekovih pravic, zato je potrebna tudi enotna ureditev, ki bo enako obravnavala poveličevanje vseh totalitarnih režimov ter s tem jasno izrazila odnos do vseh oblik totalitarizma.